Trobila

Omemba trobente sega v biblični čas, njen zvok je spremljal zgodovino človeštva skozi vsa stoletja, najsi gre za trobente Jeriha ali egipčanske, kar pričata dve iz Tutankamonovih časov. Uporabljali so jih Asirci in Judje, pri antičnih narodih so se uporabljale kot ritualni ali ritmični inštrumenti. V srednjem veku zasledimo trobento v Pesmi o Rolandu (zgodnje 12. st.). V baroku je zablestela z glasbo, ki so jo pisali zanjo J. S. Bach, G. F. Händel, G. P. Telemann. Haydn ji je posvetil znameniti koncert v obdobju klasike, sledi mu J. N. Hummel. V 19. stoletju je z iznajdbo ventilov postalo možno igranje kromatike in s tem je trobenta potrdila svojo zvočnost. Veliki mojstri glasbe so ji namenjali vedno več pozornosti in jo enakovredno z drugimi inštrumenti uvrščali v svoje partiture. Med prvimi so bili Meyer, Berlioz in Wagner. Igranje je postajalo vedno bolj virtuozno in vrhunsko. Trobenta je povsem primerljiva s pihali in godali v orkestru.

Preberi več

Primitivni rogovi, iz katerih se je skozi mnoge različice razvil današnji inštrument, segajo v predzgodovinsko obdobje. Še danes pa takšne inštrumente, narejene predvsem iz živalskih rogov, uporabljajo nekateri zunajevropski narodi pri svojih obredih. Rimljani so izdelovali kovinske rogove, ki so jih uporabljali ob različnih priložnostih. V zgodnjem srednjem veku se pojavijo preprosto in lahno zaviti rogovi v obliki živalskih rogov, vendar ni znano, da bi jih uporabljali v glasbene namene, temveč verjetno pri lovu ali drugih priložnostih. V operni literaturi se lovski rogovi prvič pojavijo leta 1637 v operi Erminija suI Giordano skladatelja M. A. Rossija. Približna oblika današnjega roga z dvainpolkrat zavito cevjo se je pojavila v Franciji okoli leta 1660. V partiturah srečujemo naziv “tromba o corno”. Uporabljali pa so tudi druge nazive kot “corno dacaccia” in “corno par force”.

Preberi več

Bariton (tudi baritonski (krilni) rog, evfonij, bombarda ali cornet à pistons) je tenorski krilni rog s širšo menzuro, ki omogoča igranje nizkih tonov. V manjših glasbenih zasedbah je zastopan kot basovski instrument. Najpogosteje se pojavlja v narodnozabavnih ansamblih (npr. Ansambel bratov Avsenik). Sestavljen je iz cevi, ki jih je mogoče razstaviti, odmevnika, skozi katerega odmeva zvok in iz štirih tipk ter ustnika. Po navadi ga igramo v basovskem ključu, lahko pa tudi v violinskem.

Preberi več